Monday, January 26, 2015

Eske Opont ki te nan koudeta elektoral ak Gayo Dosenvil an 2010 pou Inite kapab oganize eleksyon onèt nan peyi dayiti kom prezidan KEP 2015 lan?


Haïti - Justice : Pierre Louis Opont, convoqué au Parquet ce mercredi
25/05/2011 09:34:06

Haïti - Justice : Pierre Louis Opont, convoqué au Parquet ce mercredi
Pierre Louis Opont, le Directeur Général du Conseil Électoral Provisoire (CEP), confirme avoir reçu une convocation du Parquet de Port-au-Prince pour ce mercredi, dans l’affaire des allégations de corruptions et de fraudes au CEP, suite à la publication des résultats du second tour des élections législatives. Concernant son interdiction de quitter le territoire, il dit l’avoir appris par la presse et que le Commissaire du Gouvernement devrait lui fournir plus d’information sur la nature de cette éventuelle interdiction.

Hier mardi, le Directeur Général du CEP a tenu a préciser que pour lui, les résultats acceptés aujourd’hui comme fiables et respectueux de la volonté populaire, sont ceux qui avaient  été publiés sous sa direction le 4 avril dernier. À propos des résultats contestés, il a indiqué que ces derniers relèvent des décisions du Bureaux du Contentieux Électoral National qui ne sont pas sous sa direction..

Pierre Louis Opont, entend apporter toute sa collaboration à la justice « ... Je suis le Directeur Général du CEP, donc un justiciable, il y a une Commission Sénatoriale qui enquête sur des allégations de corruptions au niveau de l'appareil électoral, dont je fais parti, donc je suis concerné, ce sont des allégations graves. Il y a des personnalités publiques qui ont fait des accusations à visage découvert... Il est nécessaire, premièrement de faire le point sur ces accusations, puis de blanchir le CEP et le personnel si nécessaire... Il y va aussi de l'honorabilité des conseillers, il y va l'honorabilité de la Direction Générale, et moi j'y tiens, j'espère que toute la lumière sera faite et que l'on fixera les responsabilités... »

Parallèlement à cette affaire, Pierre Louis Opont a fait savoir, que tout est mis en œuvre, pour l’organisation du second tour des législatives, qui se tiendront le 29 mai prochain, dans les circonscriptions où les élections du 28 novembre avaient perturbées et annulées et dont la reprise du premier tour, avait eu lieu le 20 mars dernier. Il a ajouté qu'il s'était entretenu avec les candidats, pour leur demander d’apporter toutes leurs contributions, afin que ces élections se déroulent dans une atmosphère de Paix.

Sunday, January 25, 2015

Pou ki rezon ke UNICEF, IBESR ak Ministè Afè Sosyal ap pwoteje kadejakè kap abize ti gason ki minè an Ayiti?



Pedofil se yon gason ki majè (Granmoun) avèk violans e fos fè abi seksyèl tankou yon masisi-kadejakè sou ti gason ki minè ki anjeneral ki genyen ant 4 e 15 lane. Zak kriminèl sa domaje fizikman e sikolojikman pou lavi ti gason sa yo ki minè. Zak pedofili sa yo se yon bagay ki ilegal, kriminèl. Se yon abi e maspinay seksyèl ke lalwa kodane e genyen yon konvansyon entènasyonal ki kodane sa e ki mande mete anbakod tout granmoun ki pedofil kap abize ti gason minè. 

Nan peyi dayiti genyen yon lèt ke ansyen minis espo Himler Rebu pibliye nan laprès. Nan lèt sa minis Rebu fè referans a ansyen minis Evans Lescouflair ki sèvi a otorite li kom minis pou li kreye yon estrikti ki pèmèt li ranmassea travè peyi a yon pakèt ti gason ki minè e abize yo seksyèlman. Enstalasyon sa ke Evans Leskouflair kreye pou ke li abize seksyèlman ti gason ki minè se ansyen ranch Jean Claude Duvalier a. Sela ke li mete yo e abize yo. Lè enfomasyon sa parèt sou Nouvelliste genyen anpil papa ak manman ki revolte kont zak kriminèl sa ke minis Evans Lescouflair oganize ak lajan e otorite leta. Sanble tou ke Lescouflair te mete yon rezo blan pou eksplwate e abize seksyèlman ti gason minè sa yo. Nou sonje koman yon jèn gason ki minè te pase sou radyo Vision 2000 pou li te denonse jan Evans Lescouflair te fè kadejak sou li. Bagay sa te endigne anpil moun. Sak rèd la sèke sistèm politik la fè yon kase fèy kouvri sa ansamb ak jounalis ki se zanmi misye sa.

Genyen yon jounalis lavil Okap ki rele Cyrus Sibert kap ankete e konbat zak malonèt e ilegal pedofil yo an Ayiti. Se travay Cyrus ki pèmèt mete anbakod e nan prizon Douglas Perlitz yon pedofil ameriken ki tap abize seksyèlman nan Okap yon pakèt ti gason minè ki te genyen ant 5 e 10 lane. Jodia Douglas Perlitz nan prizon pou anpil tan nan peyi meriken.

Travay Cyrus reyalize nan konba ke lap mennen kont pedofil yo kap kraze e detwui lajenès an ayiti pèmèt nou dekouvri jan rezo pedofil sa recevwa anpil sipo ak pwoteksyon politik. Travay ankèt Cyrus la fè nou dekouvri ke dè nèg tankou Evans Lescouflair pa nan mouvman pedofil la poukont li. Genyen yon estrikti oganize ki genyen ladan li ayisien ak yon seri de pè ak frè ke legliz katolik ameriken mete deyo ki fè pati de rezo eksplwatasyon seksyèl ti gason minè peyi dayiti. Nan rezo sa ou jwen yon oganizasyon ameriken ki rele NAMBLA (North American Man/Boy Love Association) ki se yon oganizasyon ki oganize misyon plizyè kote sou latè kote granmoun gason ameriken (pedofil) sa yo ki renmen fè abi seksyèl ak kadejak sou ti gason minè al defoule yo san lalwa pa menase e pete fyèl yo. Chèf oganizasyon sa rele Tom Reeves. Mouche sa ki se komandan an chèf kadejakè sou ti gason minè se bon zanmi ansyen Prezidan Aristide ki te genyen yon ofelina ki rele Lafanmi Selavi. Se Tom Reeves ki fasilite ke yon asnyen frè kadejakè Legliz katolik ke yo rele Michael Geilenfeld rantre an Ayiti e louvri ak sipo Aristide yon orfelina ki pote nom St Joseph ki chita nan Delma 91. Ankèt jounalis Sibert dekouvri avèk temwanaj ti gason minè sa yo ke pandan 20 lane Michael ak yon rezo de etranje pedofil ki debake nan orfelina sa se kadejakè ki tap abize seksyèlman ti gason minè yo. Tom Reeves ki se chèf Nambla ekri nan testaman li ke tout sal genyen lè li mouri dwe ale jwen Michael Geilenfeld tèlman ke misye te bali pèsonèlman bon sèvis ansamb ak mamb ki nan rezo NAMBLA yo. Ou kapab tcheke sa jounalis Cyrus ekri sou sa. Yon jounalis-blogger Michael Deibert ekri yon liv ki bay anpil detay sou zak malonèt vakabon kriminèl pedofil sa yo. Apre anpil ankèt, jefo, kolekte pwèv ak temwanaj ke Cyrus Sibert chache,  lajistis peyi dayiti mete Michel Geilenfeld anbakod pou tout kadejak ke li fè sou ti gason ki minè. Arete misye e mete li anbakod lajistis pat fasil. Li te jwen anpil pwoteksyon politik nan men Letitiah Aristide. Men kouraj e ankèt jounalis Sibert fè ke yo rive mete kriminèl la anbakod. Yo di ke lap fè anpil demach pou fè nouvo minis la Casimir lagel.

Biografi chèf NAMBLA a Tom Reeves ki se komandan an chèk kadejakè e abi seksyèl sou ti gason minè montre lajè pouvwa politik ke li te genyen nan peyi dayiti. Reeves te zanmi pèsonèl e politik Prezidan Jean Bertrand Aristide ki te bali tout sa li vle. Se Tom Reeves ki envite Aristide nan Rozburry Community College pou vin pale. Li oganize manifestasyon politik pou Aristide. Selon sa anpil ti gason minè yo rakonte se Tom Reeves ki fome Aristide nan zafè teknik kadejakè e kijan pou abize seksyèlman ti gason minè. Ti gason minè sa yo pè anpil paske yo konnen nivo violans kadejakèk pedofil sa yo. Tout kadejakè pedofil sa yo Douglas Perlitz, Tom Reeves ak Michael Geilenfeld se zanmi pèsonèl e entim Aristide. Sa vle di ke kadejakè sa yo te genyen pwoteksyon Aristide ak rezo lokal la avèk yon nèg tankou Lescouflair. Sakrèd la sèke mesye sa yo mete timoun yo nan violans politik tankou kidnaping, touye polisye, boule, kraze.

Mwen mande poukisa UNICEF ak IBESR ap pwoteje kadejakè pedofil sa sa yo an ayiti olye ke yo pwoteje timoun? Map mande mwen poukisa direktè jeneral UNICEF la Anthony Lake pa fè anyen pou ede ti gason minè sa yo jwen jistis? Eske se paske li te parenn mariaj Aristide ke li pa di anyen? Kote Madan Villedrouin de IBESR? Kote Sophia Martelly ki di ke li renmen timoun? Kote Pierre Richard Casimir minis jistis ke rezo kap konbat pedofil gentan sispèk? Eske Casimir pa di anyen paske avoka kap defan pedofil yo soti nan menm kabinè ak li? kote Prezidan Martelly? Lè a rive pou nou mete kadejakè pedofil-masisi sa yo kep fè abi seksyèl sou timoun nan peyi dayiti anbakod. Genyen twop pitit pèp la, twop timoun malere ki viktim e ki domaje pou lavi. Bondye mande nou pou nou leve kanpe e batay pou sa ki pi fèb yo. Timoun, ti gason sa yo pa kpab defan tèt yo kont kriminèl-predatè pedofil sa yo. Senou ki dwe leve kanpe pou defan timoun nou yo ke predatè ap vyole e abize. Si gen lanmou nan kè nou e nou vle defan timoun yo kopye teks sa ak foto a voyel bay tout moun ke nou konnen pa email, sou facebook e sou twitter. Fok nou derasine kriminèl yo kap depafini ak timoun nou yo. Bondye ap apresye sa anpil.

Josue Pierre Louis: Ministère des Affaires Etrangères et des Cultes d'Haiti (MAEC)


NOTE DE PRESSE
Le Ministère des Affaires Etrangères et des Cultes présente ses compliments à la Presse parlée, écrite et télévisée et informe que l’Ambassade d’Haïti près le Royaume de Belgique et la Mission haïtienne près l’Union Européenne fonctionnent sous la haute direction du Dr Josué PIERRE-LOUIS à titre de Chargé d’Affaires, poste qu’il occupe depuis sa nomination, le 30 avril 2013.
Dr PIERRE-LOUIS est muni de sa carte d’accréditation dûment signée par le Chef de Protocole du Ministère des Affaires Etrangères et Européennes du Royaume de Belgique l’habilitant à exercer ses fonctions diplomatiques.
Cette carte, émise le 24 juin 2013, expirera le 20 juin 2018.
Port-au-Prince, le 23 janvier 2015
Bureau de Communication MAEC
Contact : 4799 6033 / communication@diplomatie.ht
Komantè: Se Preval ki te etidye an Beljik ak yon lot kolaboratè li kap travay nan palè ki mare sosis yo ak 2 nèg sektè prive ki vle anpeche Josue Pierre Louis ale kom sekretè jeneral primati ki fè ekri atik negatif sou Pierre Louis an beljik e kouri fè pibliye li nan radyo ak jounal Potoprens. Se yon fason pou yo te domaje misye e antere li politikman. Kolaboratè Preval sa gentan lage trak andedan palè kont Josue Pierre Louis. Dapre enfomasyon mwen genyen demen maten Josue Pierre Louis se envite jounalis Valery Numa nan radio vision 2000 kom envite du jour.

Friday, January 9, 2015

Travay pèp la: Eske palmantè yo merite prolongasyon manda san eleksyon?


Peyi dayiti genyen yon palman ki pap travay depi kèk jou. Tout tan sa a pase epi palmantè yo ap depanse e kraze lajan leta e yo pa regle anyen ki an favè popilasyon. Yo pa regle anyen nonplis pou diaspora a. Jodia palmantè sa yo ki pa regle anyen pou pèp la e pou peyi a ki konstate ke manda yo fini ap mande prolongasyon. Pou ki rezon pou nou prolonje manda palmantè ki pap travay e ki pa vle fè travay pèp la? Kijan fè ke palmantè sa yo ap mande prolongasyon manda aloske se yon bagay ke konstitisyon peyi nou entèdi? Palmantè yo pa vote lwa ke yo ta dwe vote ki anfavè pèp la. Palmantè sa yo pa pibliye oken rapo pou montre key o tap kontwole ekekitif la. Palmantv pa regle anyen e pa travay pou jistifye tout lajan leta ke yo depanse e mande tout lajounen. Leta peye yo chak mwa, leta bayo frè pou telefon, leta bayo frè pou gazoline, frè pou kay, frè pou perdiem, leta bayo lajan pou achte machin, yo recevwa tou frè pou konsiltan, leta bayo frè pou sekirite tou. Palmantè odasye sa yo ap manke tout sitwayen onèt dega lè yap monte nan radyo pou mande prolonje manda yo. Pa ekzamp ann gade ansamb travay ki ta dwe fèt nan sena peyi nou e ki pafèt.

Sena a se yon enstitisyon an fonksyon de responsabilite ke konstitisyon an bali li ta dwe travay an pèmanans. Règleman entènn sena a di ke senatè yo dwe travay nan 2 manyè: Premye a se asanble nasyonal sa se lè depite ak senatè reyini ansamb pou yo travay. Dezyèm nan se seyans odinè sa vle di lè travay lejislatif la ap fèt. Sa dwe fèt 3 fwa chak semen, Madi, Mèkredi ak Jedi. Kidonk senatè yo ta dwe genyen pou pi piti 96 seyans travay. Sapafèt. Soti nan mwa Janvye 2014 pou rive mwa Daou 2014 sa vle plis pase 32 semenn, mesye senatè yo oganize 4 seyans asanble nasyonal sèlman e 4 seyans odinè. Sa vle di ke mesye yo pa jamen chita pou fè travay pèp la, travay konstitisyonèl yo pandan ke yap touché chak mwa. Senatè yo ap okipe tout bagay sof job nomal yo ke yo gen responsabilite e obligasyon konstitisyonèl pou li.  Nan 4 seyans odinè ke senatè yo oganize yo vote 6 pwopozisyon lwa san yo pa ni pale nip ran kontak ak pèson. Yo pa pale a pati politik, yo pa pale ak sosyete sivil, yo pa pale a diaspora, yo pa konsilte pouvwa ekzekitif anvan ke yo vote lwa sa yo, Lwa sa yo pa gen oken chans pou rès palman an, chamb depite, vote yo. Sa montre kijan mesye sa yo iresponsab. 4 seyans odinè sa yo koute leta US$22.6 millions dollars ameriken. Sa vle di ke chak seyans odinè sena koute malere ki nan lari a US$5.6 milyon dola ameriken. Pa bliye ke bidjè 2013-14 palman reprezante 1.039 milyard de goud ke yo depanse san yo pa travay e san jistifikasyon. Pou 4 lane ki pase la senate yo depanse US$90 milyon dola meriken. Senatè yo depanse 90 milyon dola meriken pèp la san yo pa regle anyen. Eske nou okouran ke jodia 9 Janvye fè 286 jou depi ke sena pa jamen gen quorum? Eske fok nou prolonje ilegalman manda mesye sa yo ki pa regle anyen pou peyi a ak lajan pèp la? Eske nou dwe kontinye envesti lajan leta, lajan pèp la nan yon enstitisyon predatè sa ki pa regle anyen pou pèp la? Eske lè pa rive pou nou chache yon lot mwayen pou pibliye lwa elektoral la ke senatè sa yo pran an otaj depi 285 jou pou eleksyon pafèt e fasilite koudeta? Kisa ou panse desa? Kisa ki ta dwe fèt?

Thursday, January 8, 2015

Annou komanse pare pou derasine koudeta lavalas zoblòd la


Si ou nan Tèt Kale li dokiman sa jiska dènye fraz la. Nou rive nan pwen kote Lavalas vle fè koudeta pou yo pran pouvwa ak violans san yo pa respekte règ jwèt demokratik la. Koudeta violans Lavalas zoblod la vle pran kontwòl KEP pou reyalize koudeta elektoral pou zoblòd yo. Koudeta violans Lavalas vle pran kontwòl primati san yo pa genyen majorite nan palman. Yon fason pou granmanjè rekomanse piye leta. Koudeta violans Lavalas zoblòd vle mete prezidan atè san manda li poko fini yon fason pou yo mete gouvènman tranzisyon ak moun pa yo pou al fè koudeta definitf. Ki kote nou soti? Ki kote nou ye? E ki kote nou prale?

Ki kote nou Soti?
Soti 7 Fevrye 1991 rive 14 Me 2011 genyen 2 katastròf ki kraze peyi dayiti. Premye katastròf la rele Lavalas zoblòd. Yo pran kontwòl leta nan nom 3 wòch dife ke yo te pwòmèt pèp la, jistis, patisipasyon ak transparans. Pandan 20 lane Lavalas pa delivre machandiz la. Pandan 20 lane anyen pa ateri pou pèp la. Pandan 20 lane Lavalas zoblòd se mizè ke yo simaye toutpatou. Lavalas zoblòd kite 6 milyon ayisien nan mizè. Lavalas zoblòd kite 54 pousan pitit pèp la analfabèt. Lavalas zoblòd kite 134 komin san eletrisite. Lavalas zoblòd kite 650 kidnaping pa mwa. Lavalas zoblòd kite 72 pousan bidjè leta depan de letranje. Nan zafè koripsyon tèlman granmanjè Lavalas zoblòd yo volè lajan leta yo mete ayiti 189em sou 192 mondyal sa vle di kom 3 peyi ki pi kowompi sou latè. Yon seri de nèg ke nou tout te konnen kom malere an 1990 e ki pat genyen yon goud nan poch yo, tout dirijan lavalas zoblòd sa yo gentan milyonè sou do pèp la ak peyi a. Jean Bertrand Aristide yon pè Saint Jean Bosco genyen 800 milyon dola ameriken pandan ke li kite jèn site solèy mizè. Pèp la bayo ti nom granmanjè. Majò jon granmanjè lavalas zoblòd yo reyisi san pèp la e yo volè e kraze tout sa yo te jwen. Mesye Lavalas yo pa volè lajan leta sèlman. Lavalas zoblòd sal demokrasi a nan volè tout eleksyon ke li te oganize. Lavalas zoblòd sal memwa e listwa peyi nou tou. Lavalas sal Dessalines nan mande e siyen pou okipasyon solda meriken debake an ayiti an 1994. Lavalas zoblòd vomi sou Charlemagne Peralte an 1995 lè yo siyen pou solda nasyonzini debake ayiti. Sak touye koukou a se lè konze lavalas zoblòd yo mande solda afrikdisid debake Gonaives an 2004 pou kale pitit Dessalines yo ki tap fète 200 lane endepandans yo. Lavalas zoblòd kreye kidnaping, Lavalas zoblòd kreye rayisans. Lavalas zoblòd kreye boule moun. Lavalas zoblòd louvri vant peyi pou trafik dwog fè kenken jiskaske bagay la te rive nan yon pwen tèlman lèd ke DEA debake pou mare prezidan sena lavalas zoblòd, chèf sekirite Prezidan Lavalas zoblòd, yo mare tou chèf polis Lavalas zoblòd, yo mare mon konpè prezidan Lavalas zoblòd. Volè Lavalas zoblòd kraze teleko apre sa yo van sak te rete de teleko bay zanmi yo. Lavalas zoblòd kraze minòteri apre sa yo van sa bay zanmi yo. Lavalas kraze lame apre sa yo volè fon pansyon ofisye, sou-ofisye ak solda. Yo volè tou lajan fon pansyon anplwaye minòteri, teleko ak siman dayiti. Lavalas piye lajan travayè depoze nan ONA. Pou mete abse sou klou Lavalas zoblòd monte yon magouy kooperativ e yo volè 6 milyard de goud pou malere nan peyi dayiti e nan diaspora a. Lè laprès kritike yo pou vol sa yo Lavalas zoblòd boule radyo. Apre sa lavalas zoblòd touye jounalis Brignol Lindor, Jean Dominique, Jacques Roche pou anpeche yo pale. Pou tèt krim sa yo le Lavalas zoblòd te komèt ayiti te sou lis peyi predatè laprès. Nou te 189 sou 192 tèlman lavalas boule, kraze radyo e touye jounalis. Lè ou te yon lidè opozisyon ki pat dakò ak Lavalas zoblòd yo, yo te boule lakay ou. Lavalas zoblòd boule kay Gerard Pierre Charles lidè OPL. Lavalas zoblòd boule kay Victor Benoit lidè KONAKOM. Lavalas zoblòd boule kay Luc Mezadieu lidè MOCHRENAH. Lavalas zoblòd boule tou lokal pati politik ki pat dakò. Lavalas zoblòd boule lokal pati politik OPL, KONAKOM, KID ak MDN. Apre ke lavalas desan e fè tout dega ekonomik, sosyal e politik sa yo e mete ayiti sou kaban lopital, pitit lavalas la ki rayil pran pouvwa a an 2006. Pitit Lavalas ki rayi Lavalas rele PREVAL-INITE. Lè INITE monte an 2006 INITE di ke li pa lavalas paske li pa nan koripsyon, INITE di ke li pa nan dwog menm jan ak Lavalas zoblòd. INITE te di tou ke li pat nan volè menm jan ak Lavalas zoblòd yo. INITE ki rayi papa li Aristide zoblòd kenbe li aletranje an ekzil an afrik soti 2006 pou rive 2010. INITE tèlman rayi papa li Aristide zoblòd ke li mete Lavalas deyò nan eleksyon senatoryal 2009 yo. Lè ou gade, menm si INITE pa touye moun menm jan ak Lavalas INITE volè menm jan ak Lavalas. Zoblòd INITE yo piye Petrokaribe. Apre trambleman tè 12 Janvye a jiskaske yo kite pouvwa le 14 Me 2011 zoblòd INITE pa regle anyen pou pep la e peyi a. Zoblòd INITE kite yon peyi ki kraze ak 1.6 milyon ayisien anba tente. Malgre pwopagand ke yap fè zoblòd INITE yo pa kite yon goun nan kès leta. Se sakfè apre le 14 Me 2011 se bank mondyal ak Fon monetè entènasyonal (FMI) ki fè ayiti kado 70 milyon.

Ki kote nou ye?
Oumen’m Tet Kale leve tèt. Leve tèt ou Tèk kale ak fyète. Ou Tèk kale paske ou genyen rèv pou peyi a. Ou Tèt kale paske ou gen yon rèv pou lajenès. Ou tèt kale paske ou genyen yon rèv pou peyizan. Ou tèt kale paske ou genyen yon rèv pou diaspora. Se rèv sa kifè ke ou te leve kanpe wal vote tèt kale le 28 Novamb 2010. Ou tèt kale paske ou kwè nan vote ou pa kwè nan violans. Ou tèt kale paske ou kwè nan tolerans ou pa nan boule kay moun. Nou rive nan yon pwen kote Lavalas zoblòd vle fè koudeta pou yo pran pouvwa ak violans san yo pa respekte règ jwèt demokratik la. Koudeta violans Lavalas zoblòd yo vle pran kontwòl KEP. Koudeta violans Lavalas zoblòd vle pran kontwòl primati san yo pa genyen majorite nan palman. Koudeta violans Lavalas zoblòd vle mete prezidan atè san manda li poko fini yon fason pou yo mete gouvènman tranzisyon ak moun pa yo pou al fè koudeta elektoral. Ou tet kale paske ou pa nan boule lokal pati politik ki pa dakò ak ou. Ou tèt kale paske ou kwè nan prensip dialòg ke demokrasi a mande pou rezoud pwoblèm yo ou pa kwè nan violans anakopopilis Lavalas-MOPOD zoblòd yo. Ou dwe fyè ke ou tèt kale paske depi le 14 Me 2011 wap travay pou konstwui yon peyi ke Lavalas kraze. Ou dwe fyè ke ou tèt kale paske gouvènman tèt kale ap travay pou pèp la 16 zè tan pa jou e li oganize 39 konsèy gouvènman e 38 konsèy des minis depi ke li monte. Ou dwe fyè ke ou tèt kale paske pèp la rekonèt ke tèt kale ap travay e tèt kale gen solisyon e solisyon yo bay anpil rezilta. Ou dwe fyè ke ou tèt kale paske ou se yon moun ki ònèt e ke ou rekonèt ke gen anpil travay ki fèt nan peyi a men nou poko rive kote nou vle rive a. Tèt kale rekonèt ke ou pa kapab rekonstwui nan 36 mwa sa Lavalas kraze nan 20 lane. Ou dwe fyè ke ou tèt kale lè ou gade figi aewopò peyi dayiti ki pwòp. Ou dwe fyè ke ou tèt kale lè ou gade 1.4 milyon timoun ki ale lekòl chak jou ke Lavalas zoblòd te vle kenbe anafalbet. Ou dwe fyè ke ou tèt kale paske genyen 1.5 milyon kretyen vivan ki pa anba tente ankò. Ou dwe fyè ke ou tèt kale paske ou kraze 650 kidnaping pa mwa ou metel a zewo. Ou dwe fyè ke ou tèt kale paske ou ede anpil nan pitit pèp la ke lavalas kite nan grangou nan pwogwam aba grangou, ti manman cheri ak ede pep. Ou dwe fyè ke ou tèt kale paske malgre blokaj senate konze lavalas zoblòd yo wap travay pou monte yon fòs defans pou MINUSTAH kapab ale. Ou dwe fyè ke ou tèt kale paske ou pa nan vole ou kwè nan travay. Se rèv sa ki fè ke oumenm tèt kale ou pral kontinye vote chanjman. Se rèv sa ki fè ke oumenm tèt kale apre anpil mwa pasyans ou bay Prezidan Martelly espas pou li negosye. Oumen’m tèt kale ou te òganize pou vote Martelly men depi 32 mwa ou konstate ke Lavalas, Inite ak asosye anakopopilis zoblòd yo grapiye e volè pouvwa nan palè, nan primati, gouvènman, nan diplomasi, nan depatman yo san yo pa ni ale ni genyen oken eleksyon. Lavalas zoblòd yo ap volè pouvwa nan violans, ak menas violans, entimidasyon, pwopagand manti ke senk jounalis ede yo simaye. Mesye Lavalas yo pè eleksyon paske depi 285 jou 5 senatè Lavalas bloke lwa elektoral la ki te kapab fè ke eleksyon oganize jan règ jwèt demokratik e jan konstitisyon an mandel. Sepanou tèt kale ki responsab ke eleksyon pafèt. Se Lavalas ki depi 285 jou bloke lwa elektoral la ki anpeche ke eleksyon oganize. Se lavalas zoblòd kap simaye violans ak dezòd, bloke lwa elektoral pou fè koudeta paske yo pa kapab genyen eleksyon. Noumenm tèt kale nou pa pran nan koudeta. Lè a rive pou nou pare yon pò kann ak tou foumi pou Lavalas zoblòd yo pou nou montre yo ke nou pa jwe nan defans demokrasi e gouvènman konstitisyonèl peyi dayiti. Si ou vle pouvwa se vote lwa elektroral pou eleksyon. Nou pap kran koudeta nan men lavalas zoblòd. Konstitisyon di aba koudeta. Konstitisyon mande pep la mare tout pouchis Lavalas zoblòd kin an koudeta.

Ki kote nou prale?
Nou rive nan pwen kote 13 Janvye Lavalas zoblòf pral fè koudeta pou yo pran pouvwa ak violans san yo pa respekte règ jwèt demokratik la e konstitisyon peyi nou. Avèk koudeta violans Lavalas zoblòd vle pran kontwol KEP a. Avèk koudeta violans Lavalas zoblòd vle pran kontwòl primati san yo pa genyen majorite nan palman e san yo pa le nan eleksyon. Avèk koudeta violans Lavalas zoblvd vle mete prezidan atè san manda li poko fini yon fason pou yo mete gouvènman tranzisyon ak moun pa yo pou al fè koudeta elektoral pou yo. Jodia noumenm ki tèt kale e ki nan tèt kale e ki mete tèt kale nan pouvwa nou di Abraham di sètase. Jodia baz tèt kale youn pale ak lòt, pare kò nou, tan mo dòd yo. Nou pral tan anakopopilis zoblòd yo nan kafou koudeta a. Nou pral montre Lavalas anakopopilis zoblòd yo ke noumenm lajenès ki vle chanjman, ke noumenm fanm vanayan peyi dayiti, nou pap vale oken koudeta de Lavalas anakopopilis zoblod yo. Nou mande chak katye andedan peyi a e nan diaspora pou nou:
1.     Youn pale ak lòt, youn pran telefòn lòt komanse prepare kò nou
2.     Ranfòse kowòdinasyon aksyon demokratik kont koudeta nan chak katye
3.     Ranfòse kowòdinasyon demokratik kont koudeta nan vil diaspora yo
4.     Veye e idantifye tout Lavalas anakopopilis zoblòd ki nan koudeta kote ou ye a
5.     Pran dispozisyon pou nou anvayi lari a
6.     Tann mo dòd pou soulèvman jeneral kont koudeta lavalas zoblòd yo.
7.     Voye mesaj sa bay tout demokrat ke ou konnen
8.     Wè pa wè lantèman koudeta pou 4hres

Wednesday, January 7, 2015

Reyinion fèt ayè nan fondasyon Aristide pou touye Rosemond Jean

Breaking News** Genyen yon reyinion kifèt ayè nan fondasyon Aristide. Objektif reyinion sa sete pou atake e jwen ki meyè estrateji pou touye e fèmen bouche Rosemon Jean ki se Prezidan kowodinasyon nasyonal de viktim ki te pèdi lajan nan zafè kowoperativ Aristide ak volè lavalas yo. Fwa sa kriminèl yo pap mete mayo wouj jan yo te fèl nan manifestasyon 18 Novamb lan. Fwa sa yo deside ke yap mete mayo jone.  

Zafè ke Rosemond Jean pral oganize manifestasyon Jodia 7 Janvye deranje Aristide ak kèk dirijan Lavalas. Se pou rezon sa ke yo deside ke yap voye touyel menm jan yo te voye touye jounalis Jean Dominique. Nou sonje ke se nan fondasyon Aristide ke Mirlande Liberus ak 8 lot alkolit lavalas te planifye touye Jean Dominique e satefèt toutbon. 

Map fè nou sonje ke Rosemond Jean te ale devan lajistis an 2012 pou poteplent kont Jean Bertrand Aristide pou ekskrokeri, volè, abi de konfyans e asosyasyon malfektè. Aristide ak ekip malfektè li yo te volè 5 milyard de goud pou malere peyi dayiti ak diaspora a. Pou kapab sonje pi byen gade la: http://www.haitilibre.com/article-7446-haiti-justice-deuxieme-plainte-contre-l-ex-president-aristide.html